Znanstveni slam je priložnost za raziskovalce na začetku kariere, da svoje raziskave na zanimiv in privlačen način predstavijo širši javnosti in s svojimi izvirnimi pristopi navdušijo publiko. V Sloveniji smo doslej izvedli dva: Prvi znastveni slam in Znanstveni BIO slam ob 70. letnici Biotehniške fakultete. Obakrat smo se imeli fino prav vsi – gledalci in nastopajoči!
Tudi na tokratnem slamu bodo imeli kandidati za svojo predstavitev na voljo 5 minut. Da bo vse skupaj še bolj zabavno, bosta poskrbela Renata Dacinger, urednica oddaje Ugriznimo znanost na TV Slo, in stand-up komik Aleš Novak. Na koncu pa bo občinstvo glasovalo o zmagovalcu. Vabljeni, da si pravočasno zagotovite brezplačno vstopnico: Eventbrite.

1. Znanje ali kako sem premagal strah pred jedrskimi reaktorji?
Anže Pungerčič, Institut “Jožef Stefan”

2. Ali lahko s pomočjo oblakov ustavimo globalno segrevanje?
Blaž Gasparini, ETH Zürich

3. Laboratorij na čipu
Saša Vrhovec, Inštitut za biofiziko, Medicinska fakulteta, UL

4. Ali prepoznaš lažnivca?
Tina Mervic, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, UL

5. Elektronski podpis na papirju
Florjan Praprotnik, Fakulteta za elektrotehniko, UL

6. Viri in usoda živega srebra
Yaroslav Shlyapnikov, Institut “Jožef Stefan” in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

7. 10 % za pivo
Miha Tome, Medicinska fakulteta, UL

8. Draga babica, s fuzijo bom rešil tvoj paradajz!
Žiga Štancar, Institut “Jožef Stefan”

9. Kaj pa če mehurčki niso prazni?
Saša Rezelj, Kemijski inštitut

Kaj je Znanstveni slam (Science Slam)?
Začetki tovrstnih dogodkov segajo v leto 2006, ko so v Darmstadtu v Nemčiji prvič izvedli tak dogodek. To se je hitro širilo še v druga nemška mesta in kasneje tudi v druge evropske države. ˝Science slam˝ je danes že zelo razširjena oblika komuniciranja znanstvenikov z javnostmi. V Sloveniji smo doslej izvedli dva: Prvi znastveni slam in Znanastveni BIO slam ob 70. letnici Biotehniške fakultete. Obakrat smo se imeli fino prav vsi – gledalci in nastopajoči! Običajno imajo kandidati za poljudnoznanstveno predstavitev na voljo 3 do 10 minut, nato pa občinstvo glasuje o zmagovalcu. Na ta način spodbujajo mlade znanstvenike na začetku kariere k poljudnemu predstavljanju svojega dela nestrokovni javnosti. Za njih je to zanimiva izkušnja, saj so postavljeni pred publiko, ki o tematiki večinoma ne ve veliko. Način, kako predstavijo delo, ni pomemben, pomembno je le, da svojo znanstveno raziskavo ali rezultate predstavijo zanimivo in privlačno za publiko. Nastopajoči lahko prikaže tudi kakšen poskus, uporabi različne pripomočke, izdelke ali pa uporabi kakšno privlačno zvijačo. Izzivi za ustvarjalnost torej!