Ljubljana, 28. novembra 2024 – Na okrogli mizi v Centru Rog so strokovnjaki razpravljali o pomenu in vlogi doktorata v družbi in vprašanju, ali je doktoric oziroma doktorjev znanosti v družbi preveč. Gostje okrogle mize, ki sta jo organizirala društvo Mlada akademija in društvo Satena pod okriljem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, so bili dr. Miha Bobič (Danfoss, Satena), Urša Jerše (vodja Pisarne za prenos znanja na UL), dr. Maruša Gorišek (IRSA in FIS UNM), dr. Luka Suhadolnik (Quipnex in Kemijski inštitut) in dr. Sebastian Dahle (Mlada akademija, Eurodoc, BF UL in MSCA Alumni Slovenija). Pogovor je moderirala Mojca Delač. Udeleženci okrogle mize so izpostavili ključne izzive, kot so naraščajoče število nedokončanih doktoratov, pomen dolgoročnega financiranja in kakovost mentorsko-raziskovalnega okolja.

Leta 2022 je bilo v Sloveniji 1,7 % doktorskih študentov glede na število prebivalcev, kar je približno polovico manj kot v Nemčiji. Dr. Sebastian Dahle je predstavil poročilo Mlade akademije, ki kaže na rahlo povečanje števila doktorskih študentov, tudi kot posledica Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija, ki omogoča študij ob delu. Povečuje se tudi delež tujih študentov, a hkrati narašča število nedokončanih doktoratov, kar pripisujejo spremembam, ki prejemnikom financiranja ne nalagajo vračila sredstev ob nedokončanju študija.

Dr. Miha Bobič je izpostavil, da je za podjetja, kot je Danfoss, ključen prispevek zaposlenih k razvoju, ne glede na to, ali imajo doktorat. Dr. Urša Jerše je opozorila, da številni mladi po doktoratu ostanejo brez financiranja in zaposlitvenih možnosti, kar prekinja razvoj inovacij. Predlagala je vzpostavitev dolgoročnih mehanizmov financiranja, saj lahko traja tudi deset let, da inovacija pride na trg.

Dr. Sebastian Dahle in dr. Luka Suhadolnik sta izpostavila razlike v kakovosti doktorskih študijev v Sloveniji in tujini ter poudarila, da je mentorsko in raziskovalno okolje ključno za uspeh doktoranda. Pri tem je pomembno, da mentorji spodbujajo tako raziskovalno delo študentov kot pridobivanje dodatnih veščin.

Razpravljavci so se strinjali, da doktorat predstavlja poglobljeno specializacijo na izbranem področju in zahteva premišljeno odločitev. Kot alternativo so izpostavili znanstveni magisterij, ki bi lahko zapolnil vrzel med diplomskim in doktorskim študijem. Dr. Maruša Gorišek je poudarila, da mora država jasno opredeliti, kakšne doktorje znanosti potrebuje, in določiti njihovo vlogo v družbi. Vsak doktorat namreč prispeva k razvoju družbe, zato je ključno, da so cilji jasno usmerjeni.

V kolikor ste dogodek zamudili, si posnetek lahko ogledate na spodnjem videu.