Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek, na katerem bo predstavljenih pet dosežkov s področja medicine, bo vključen v cikel predavanj Znanost na cesti. Povezovala ga bo Anja Čuček.
Jedrska magnetna resonanca (NMR) je metoda, ki jo uporabljamo za določitev strukture proteinov na molekularnem nivoju. Princip delovanja metode je enak magnetni resonanci, ki se uporablja za diagnostične namene v medicini. Z omenjeno metodo so raziskovalci primerjali strukturi dveh biološko podobnih molekul, ki so jih razvili v podjetju Lek (član skupine Novartis), z referenčnima originatorskima molekulama in dokazali, da sta si podobni. To je omogočilo registracijo in trženje biološko podobnih zdravil.
Prof. dr. Uroš Urleb je zaključil magistrski študij farmacije in magistriral in doktoriral s področja organske kemije na Univerzi v Ljubljani. Po opravljenem postdoktorskem študiju v Gradcu, Avstrija in Heidelbergu, Nemčija, je bil asistent, docent in profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Od leta 2000 v farmacevtski družbi Lek in kasneje v Sandozu in Novartisu opravlja vodstvene funkcije na področju razvoja in raziskav, bil je glavni raziskovalni vodja v Globalnem razvoju Sandoza sedaj pa je Vodja Globalnega tehničnega razvoja podobnih bioloških zdravil v Novartisu in Direktor Razvoj bioloških zdravil Mengeš in redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Prostorske študije vplivov na okolje imajo aplikativno vrednost za vse deležnike, ki neposredno ali posredno upravljajo z njim. V konkretnem primeru gre za oblikovanje objektivnih smernic za ohranjanje zavarovanih habitatov in na njih vezanih organizmov v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Predstavljena metodologija je prenosljiva na preostala mokrišča v zmernih geografskih širinah, ki so izpostavljena procesu dvigovanja morske gladine in posledični izgubi biodiverzitete.
Leptokvarki so hipotetični delci s spinom 0 ali 1, ki za razliko od poznanih bozonov Standardnega modela lahko spreminjajo kvarke v leptone in obratno. Njihovo prisotnost napovedujejo teorije velikega poenotenja, kjer je ločnica med kvarki in leptoni zabrisana. V preglednem članku so avtorji predstavili in povzeli fenomenologijo leptokvarkov, t.j. povezavo med teoretičnimi modeli leptokvarkov in njihovimi merljivimi signali v trkalnikih delcev, ki tako pripomore k bolje usmerjenim nadaljnjim iskanjem leptokvarkov. Njihova najdba bi imela daljnosežne posledice za fiziko onkraj Standardnega modela.
Vpeljava fluorovih atomov v organske molekule lahko ugodno vpliva na njihovo biološko delovanje zaradi spremembe fizikalno-kemijskih in presnovnih lastnosti. Zlasti kiralni fluorirani alkoholi pridobivajo na pomembnosti npr. pri razvoju zdravil proti AIDSu (Efavirenz) in depresiji (Befloksaton), pa tudi kot napredni materiali za optoelektroniko ali kot kiralni reagenti. V svojem delu so raziskovalke in raziskovalci predstavili učinkovito in praktično pripravo doslej nedostopnih enantiomerno in diastereomerno čistih CF3-substituiranih diolov s tremi kiralnimi centri.
Barbara Mohar je doktorirala iz kemije leta 1997 na Univerzi v Ljubljani, z raziskavami na analogih biomolekul pri dr. Jožetu Kobetu na Kemijskem inštitutu. V letih 1998 – 2000 je bila na podoktorskih usposabljanjih v Franciji pri profesorju C. Mioskowski na univerzi v Strasbourgu in nato pri profesorju J.-C. Plaquevent v Rouenu pod okriljem podjetja Rhodia Chimie-Lion. Raziskave na asimetrični sintezi in katalizi so vodile do patenta. Leta 2000 se je vrnila na Kemijski inštitut in v Slovenijo vpeljala novo raziskovalno področje iz asimetrične katalize, in tako nudila Krki, Leku, Plivi in drugim sodobne inovativne tehnologije. Je soavtorica 11 patentov in prejemnica 2 nagrad Gospodarske zbornice. Vpeljala je več novih katalizatorjev za organsko sintezo, ki se pojavljajo v znanstvenih knjigah in enciklopediji e-EROS. Poleg tega je za ekspertizo iz organske kemije lani prejela nagradi Donit Tesnita in Cetisa.
Lizenin je toksin deževnika, ki je namenjen borbi proti parazitskim mikroorganizmom. Z opisom zgradbe toksina deževnika in razumevanjem nastanka nanopore na površini membran celic so raziskovalci in raziskovalke razložili delovanje nekaterih drugih bakterijskih toksinov. Odkritje bo omogočilo načrtovanje strategij za preprečevanje bakterijskih okužb pri ljudeh in živalih in uporabo pore toksina deževnika kot molekulsko orodje v raziskavah in v nanotehnoloških aplikacijah v sodobnih senzorskih napravah.
Prof. dr. Gregor Anderluh je redni profesor za področje biokemije in znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu. Bil je prodekan za področje biologije (2011). Od leta 2011-2015 je bil vodja Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijio na Kemijskem inštitutu, od leta 2015 je direktor Kemijskega inštituta. Njegovo raziskovalno delo obsega temeljne raziskave na področju celičnih membran in proteinov, ki reagirajo z njimi. Proučuje delovanje proteinov, ki porušijo zgradbo celičnih membran tako, da tvorijo membranske pore in imajo pomembno vlogo v patogenezi mikroorganizmov in imunskem sistemu. V slovenski prostor uvaja nove pristope za merjenje molekulskih interakcij v različnih bioloških sistemih. S svojimi deli je prof. dr. Gregor Anderluh pomembno uveljavil slovensko znanost na področju toksinologije in celičnih lipidnih membran.