Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek, na katerem bo predstavljenih pet dosežkov s področja medicine, bo vključen v cikel predavanj Znanost na cesti. Povezoval ga bo Matic Jerman.

Ponedeljek, 2. oktober 2017 ob 19. uri v Kavarni Union

Povezava med virusom Zika in mikrocefalijo

Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc

Okužba z virusom Zika (ZIKV) je bila vse do pojava epidemije v Braziliji leta 2015 omejena na sporadične primere v Afriki in Aziji. Čeravno poteka večina okužb brez simptomov ali kot blaga vročinska bolezen, so bili v Braziliji zaskrbljujoči podatki o porastu števila prirojene nepravilnosti, kot je mikrocefalija pri novorojenčkih, ki se rodijo materam okuženim z virusom Zika. Neposredno vzročno povezavo med okužbo z ZIKV v nosečnosti in prirojenimi okvarami živčevja so prvi na svetu opisali raziskovalci in raziskovalke Medicinske fakultete v Ljubljani.

Skupina virusov Zika v razpadajoči možganski celici Poljšak-Prijatelj M in Kolenc M,
Presevni elektronski mikroskop – 120 kV Joel JEM 1400 Plus

Profesorica dr. Tatjana Avšič-Županc, univ. dipl. biol. je virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije. Na Inštitutu za Mikrobiologijo in Imunologijo je vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz. Od leta 1999 je redna profesorica na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Poleg strokovne in pedagoške dejavnosti se ukvarja tudi z znanstveno raziskovalnim delom. Akad. dr. Tatjana Avšič-Županc je na področju virologije priznana znanstvenica in strokovnjakinja doma in v tujini. Glavna področja njenega strokovnega in znanstvenega delovanja predstavljajo patogeni mikroorganizmi, ki jih prenašajo vektorji in jih preučuje z vidika genetskih, ekoloških in patogenetskih dejavnikov vpliva v naravnem okolju in v gostiteljih. Bibliografija obsega 200 člankov v revijah, ki jih citira SCI ter 62 člankov v ostalih mednarodnih in domačih strokovnih in raziskovalnih revijah. V zadnjih 20 letih je vodila več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, hkrati pa je vodja raziskovalnih dejavnosti na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Leta 1999 je prejela najvišje državno priznanje, ki ga podeljuje Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije: Zoisovo priznanje za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije. Leta 2007 je bila izvoljena v izredno, leta 2015 pa v redno članico Slovenske Akademije znanosti in umetnosti v razredu za naravoslovne vede.

Celice glije pri možganskem edemu in Alzheimerjevi bolezni

doc. dr. Nina Vardjan

V možganih niso le nevroni. V neokorteksu, ki predstavlja večino mase možganov, številčno prevladujejo ne-nevroni. Mednje sodijo celice glije in tip teh celic so astrociti. Skoraj stoletje je veljalo, da so astrociti v možganih zgolj »vezivo«. Mednarodno prepoznaven dosežek, objavljen v istem volumnu prestižne revije GLIA, je da, imajo te celice vlogo pri dveh pogostih nevroloških stanjih: pri možganskem edemu in pri Alzheimerjevi bolezni. Odkritja na tem področju odpirajo možnosti za razvoj novih strategij zdravljenja nevroloških bolezni.

Zdravljenje raka glave in vratu z elektrokemoterapijo

Aleš Grošelj, dr. med

Gre za mednarodno, prospektivno, multicentrično raziskavo zdravljenja kožnega raka glave in vratu z elektrokemoterapijo. Raziskava je potekala v okviru mednarodnega konzorcija InspECT (International Network for Sharing Practices on Electrochemotherapy), del katerega sta Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo in Onkološki inštitut Ljubljana. Raziskava je potrdila visoko uspešnost in varnost zdravljenja kožnih tumorjev z elektrokemoterapijo in hkrati prva potrdila nekatere specifičnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri izboru bolnikov.

Bilirubin je endogeni antioksidant v endoteliju žilne stene

doc. dr. Lovro Žiberna (Dosežek bo predstavil prof. dr. Mladen Franko)

Bilirubin je močan endogeni antioksidant s protivnetnim in proti-trombotičnim delovanjem. Prav tako je v negativni povezavi s tveganjem za srčno-žilne bolezni, kot so ishemične bolezni srca, hipertenzija, sladkorna bolezen tipa II, presnovni sindrom in debelost. Raziskovalci so ugotovili, da je bilirubin endogeno prisoten v endoteliju žilne stene in da lahko povečamo njegovo vsebnost. Ker je bilirubin močan endogeni antioksidant in deluje protivnetno, odkritje odpira nove potencialne farmakološke pristope za zdravljenje žilnih bolezni.

Prof. dr. Mladen Franko je vodja Laboratorija za vede o okolju in življenju ter prorektor za izobraževanje na Univerzi v Novi Gorici. Doktoriral je leta 1990 na univerzi Marquette (Milwaukee, Wisconsin, ZDA) kjer se je začel ukvarjati z razvojem in uporabo laserskih optotermičnih metod v kemijski analizi. Danes je eden vodilnih raziskovalcev na področju uporabe spektrometrije s toplotnimi lečami za detekcijo v tekočinski kromatografiji, pretočni injekcijski analizi in v mikrofluidnih sistemih. S sodelavci razvija visoko občutljive, selektivne in hitre analizne metode za detekcijo polutantov ter biološko aktivnih snovi v okoljskih vzorcih in živilih ter biomarkerjev v medicinski diagnostiki.

Na dokazih zasnovana klinična uporaba nano zunajceličnih veziklov v nanomedicini

prof. dr. Dragan Žnidarčič

Zunajcelični vezikli so z membrano obdani celični fragmenti, ki predstavljajo pomemben medcelični komunikacijski sistem in sodelujejo v fizioloških in patofizioloških procesih v organizmu. V članku, ki bo predstavljen, je opisana obstoječa in potencialna uporaba zunajceličnih veziklov v nanomedicini. Članek združuje izkušnje in napovedi za uporabo zunajceličnih veziklov v terapiji. Pričakovano je, da bodo uporabni v diagnostiki in terapiji različnih bolezni, pa tudi v industriji.