mag. Marjana Lutman, Zavod za gradbeništvo Slovenije
moderator: Jan Grilc, Val 202

23. marec 2021

Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Dogodek v sodelovanju z ZRC SAZU

“Kakšna je naša potresna ogroženost?” je vprašanje, ki si ga običajno postavimo ob novici o potresu v bližini, nato pa nanj kmalu pozabimo. Potresna ogroženost posamezne stavbe izraža oceno, kako obsežne poškodbe bo na stavbi povzročil potres, ki ga moramo pričakovati na lokaciji stavbe. Na eni strani je odvisna od nevarnosti za nastanek močnejšega potresa, na drugi strani pa od odpornosti obravnavane stavbe na potres. Potresna nevarnost v Sloveniji je različna: na močnejše potrese moramo računati v Ljubljani in okolici, na območju Brežic in v Zgornjem Posočju. Najmanjše potresne aktivnosti pa se pričakujejo v severnem delu Štajerske, Pomurju in ob slovenski obali.

Medtem ko je potres naravni pojav in na njegovo nevarnost ne moremo vplivati, lahko bistveno vplivamo na odpornost stavb in drugih gradbenih objektov na potres. Edini način, da se ubranimo rušilnih učinkov potresa, je ta, da projektiramo in gradimo potresno odporne objekte. To spoznanje je privedlo do nastanka prvih tehničnih predpisov za protipotresno gradnjo v preteklosti in do izboljšav obstoječih. Največjo skrb pa nam povzročajo mnoge stavbe, ki so bile zgrajene pred prvimi predpisi ali pa predpisi pri gradnji ali prenovah niso bili dosledno upoštevani.

Ocene potresnih scenarijev, ki bi prizadeli posamezna območja v Sloveniji, nam lahko prikaže javno dostopna aplikacija. Z drugo aplikacijo pa lahko ocenimo potresno ogroženost stavbe, za katero podamo njene lastnosti. Obe aplikaciji pa temeljite na analizah večjega števila realnih stavb v Sloveniji, ki so bile zgrajene v različnih obdobjih in imajo različne lastnosti.

mag. Marjana Lutman je vodja Odseka za potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Diplomirala leta 1985 na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, na oddelku za gradbeništvo – konstrukcijska smer, s področja prevračanja togih teles pri potresni obtežbi. Od leta 1985 je zaposlena na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, od tega na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij do leta 1995. Znanstveni magisterij s področja strižne nosilnosti armiranih zidov je zaključila leta 1989.

Deluje na raziskovalnem področju obnašanja zidanih in armiranobetonskih stavb pri delovanju potresne obtežbe, na eksperimentalnih kot analitičnih raziskavah. Pri obnovi Posočja po zadnjih potresih leta 1998 in 2004 je sodelovala pri raziskavah učinkovitosti sanacije in utrjevanja kamnitega zidovja, pri razvoju metode za oceno kakovosti injektiranja in vodila supernadzor nad projektiranjem in izvedbo sanacije in utrditve. Od leta 2013 je vodila več raziskovalnih projektov POTROG za Upravo RS za zaščito in reševanje, v okviru katerih so bile izdelana metode in z njimi ocenjena potresna ogroženost posameznih stavb in stavbnega fonda kot celote, kot podlaga za vzpostavitev sistema upravljanja s potresnim tveganjem v Sloveniji. Na navedenih raziskovalnih področjih je sodelovala pri slovenskih in mednarodnih raziskovalnih projektih (ARRS, 5. OP, ERDF, Interreg, Copernicus) ter kot avtorica ali soavtorica objavila številne članke.