prof. dr. Griša Močnik, Univerza v Novi Gorici
moderatorja: Renata Dacinger
14. april 2021 ob 19. uri
Dogodek v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici
Če hočemo izboljšati kakovost zraka, moramo zmanjšati izpuste različnih virov. Seveda moramo vedeti, kateri ti viri sploh so, in izmeriti, koliko prispevajo k onesnaženju, preden lahko sploh začnemo načrtovati ukrepe za izboljšanje. To ni tako preprosto…
Ko merimo aerosolizirane delce v zraku, merimo zelo kompleksno mešanico delcev, ki jih viri spustijo v zrak (primarni aerosoli), in delcev, ki so v atmosferi nastali iz plinastih izpustov (sekundarni aerosoli). Ta mešanica ima zelo heterogene kemijske in fizikalne značilnosti. Če nas zanima samo masna koncentracija delcev, opazimo, da dominirajo sekundarni aerosoli.
Z meritvami kemijskih in fizikalnih lastnosti lahko ugotovimo marsikaj o sestavi te mešanice. Ločimo lahko primarne in sekundarne aerosole, s kemijsko analizo na časovni skali od enega dneva do nekaj minut pa lahko sledimo časovnemu spreminjanju posameznih frakcij.
Določanje prispevkov virov onesnaženega zraka je inverzni problem. To, kar merimo, ni tisto, kar so viri izpustili v zrak. Najlažje je določanje virov primarnih aerosolov – kar izmerimo v zunanjem zraku lahko neposredno povežemo z virom, saj se onesnaževalo v atmosferi ni (bistveno) spremenilo. Tako spremljamo spreminjanje obnašanja virov. Določanje virov sekundarnih aerosolov je težji podvig, saj slabo poznamo procese v atmosferi, v katerih ti aerosoli nastajajo.
Določanje virov onesnaženja zraka je podobno iskanju recepta juhe z zavezanimi očmi, če lahko poskusimo samo čajno žličko. In kdo je kuhar?
Govorili bomo o metodah določanja virov onesnaženja zraka, primerih meritev, s katerimi smo kvantitativno določili izboljšave po uvedenih ukrepih, in najnovejših poskusih meritev, kako ti viri vplivajo na naše zdravje.
Izr. prof. dr. Griša Močnik je vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici. Dejaven je na področjih kvalitete zraka, podnebnih sprememb in optičnih lastnosti aerosolov. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani, medtem ko je delal na Institutu »Jožef Stefan«. Na IJS, univerzah in inštitutih na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji je uporabil fototermične in fotoakustične metode za preučevanje močno absorbirajočih in sipajočih vzorcev. Študiral je fiziko. G. Močnik je vodil projekte in raziskoval na veliko razvojnih in raziskovalnih projektih, predvsem razvoju inštrumentov za merjenje lastnosti aerosolov in laserskih naprav. Fokusira se na razvoj inštrumentov in metod za merjenje optičnih lastnosti aerosolov in uporabo le-teh, predvsem za merjenje črnega ogljika in drugih ogljičnih aerosolov, ki absorbirajo svetlobo. Bil je direktor in vodja raziskav podjetja, ki je največji proizvajalec merilnikov črnega ogljika. Trenutno se ukvarja z razvojem inštrumenta za neposredno merjenje absorpcije aerosolov na podlagi fototermične interferometrije; metod za določanje virov onesnaženja zraka na lokalni in regionalni ravni; merjenjem vertikalnih profilov aerosolov; in metod za merjenje izpustov. Bil je član delovne skupine Združenih narodov za črni ogljik. Je član uredniškega odbora revije “Aerosol Science and Engineering” in “Atmosphere”.